»Ta predlog je odstotek od bruto plače. Da bi tisti z najnižjo plačo plačevali približno 15 evrov, da bi predsednik vlade plačeval približno 40 evrov, direktor ljubljanske banke pa 250 evrov pri svojih 50 tisočakih. A je to res nepravično?«
»Ta zakon nikakor ne motivira zdravnikov, da bi dopoldan naredili več, ampak ravno obratno. Tudi to jih stimulira, da bi podaljševali čakalne dobe in da bi se veliko dela prestavilo v popoldansko delo, kjer bodo zdravniki seveda po podjemnih pogodbah dobili znatno več.«
»Zdaj je na vrsti osnutek zakona, ki ga je podpredsednik vlade napovedoval že za sredino junija, ministrstvo za zdravje pa pred poletjem. Če osnutek zakona ne bo pripravljen vsaj do začetka parlamentarnih počitnic, bomo to prisiljeni razumeti kot le še eno v dolgi vrsti prelomljenih časovnic in obljub ter za reševanje javnega zdravstva poseči po drugih vzvodih, ki jih imamo na voljo.«
»Moramo verjeti, da je sedanja oblast končno enotna v oceni, da je mešanje javnega in zasebnega sektorja ter obstoj dvoživk ključni problem za katastrofalno stanje v zdravstvu in da brez razrešitve te problematike ne bo mogoče rešiti skoraj nobene druge težave v javnem zdravstvu. Seveda pa mora poskrbeti tudi za spodbudno nagrajevanje vseh zdravstvenih delavcev po opravljenem delu.«
»In ob tem padajo čisto vsi zadržki, ali je to pravi čas, ali so proti Cerkve in zdravniki. Tukaj so potrebe državljanov, ki jih je strah morebitnega trpljenja pred smrtjo in ki želijo, da jim država omogoči zmanjšanje tega trpljenja.«
»Naša tretja zahteva je poziv ministrstvu za zdravje, naj pripravi dodatna merila, dodaten seznam storitev, ki jih morajo zdravniki izvajati, če bodo nadaljevali stavko.«